Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro se je v četrtek vrnil v zaporedno prestajanje kazni v zaporu v Brasilii, potem ko je zapustil bolnišnico po operaciji ingvinalne kile. Brazilsko vrhovno sodišče je pred tem zavrnilo zahtevo njegovih odvetnikov za premestitev v hišni pripor, ki so jo utemeljevali s slabšanjem zdravstvenega stanja 70-letnega nekdanjega voditelja. Sodnik Alexandre de Moraes je v odločitvi pojasnil, da zdravstveno stanje Bolsonara ne kaže znakov poslabšanja, ki bi opravičevali takšen ukrep. Bolsonaro v zaporu prestaja 27-letno zaporno kazen zaradi vpletenosti v poskus državnega udara leta 2022. Iz zapora je bil začasno izpuščen 24. decembra zaradi nujnega operativnega posega, vendar se mora po oceni sodišča kljub trditvam obrambe o domnevnem tveganju za nenadno poslabšanje zdravja vrniti v strožji režim prestajanja kazni. Odvetniki so odločitev sodišča označili za neustrezno, vendar njihova prizadevanja za milejšo obliko odvzema prostosti niso bila uspešna.

Z novim letom je vodenje vrhovnega sodišča uradno prevzel Damjan Orož, ki je na tem mestu nasledil Miodraga Đorđevića. Đorđeviću je sodniška funkcija in s tem predsedniški mandat prenehal predčasno, saj je dopolnil 70 let, kar po zakonodaji pomeni upokojitev sodnika. Orož, ki je bil pred imenovanjem vrhovni sodnik na gospodarskem oddelku in vodja oddelka za spremljanje sodne prakse, je bil v državnem zboru potrjen z visoko podporo, saj proti njegovemu imenovanju ni glasoval nihče. Novi predsednik vrhovnega sodišča prevzema institucijo v obdobju, ko se sodstvo spopada s vprašanji učinkovitosti in reformami sodne zakonodaje. Orož je bil v preteklosti tudi namestnik predsednika vrhovnega sodišča, kar mu omogoča nemoten prehod na novo funkcijo. Njegovo imenovanje je sledilo predlogu ministrice za pravosodje Andreje Katič, ki je pri svoji odločitvi upoštevala pozitivni mnenji občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta.

Predsednik vrhovnega sodišča ZDA John Roberts je v sredo poudaril, da ameriška ustava ostaja trden steber države, njena načela pa so po njegovih besedah neomajna. Roberts se je v izjavi odzval na burno leto v nacionalnem pravosodnem sistemu, ki so ga zaznamovali politični pritiski in notranji pretresi, hkrati pa je nagovoril javnost pred objavo nekaterih najpomembnejših razsodb v zadnjem obdobju. Izpostavil je, da ustanovni dokumenti naroda ostajajo trdni in neomajni, kar je razumeti kot poskus stabilizacije zaupanja javnosti v neodvisnost sodstva. Izjave prihajajo v času, ko se vrhovno sodišče pripravlja na odločanje o pravno in politično občutljivih vprašanjih, ki bi lahko bistveno spremenila ameriško zakonodajno krajino. Roberts, ki si že dlje časa prizadeva ohraniti institucionalno integriteto sodišča, je s tem odgovoril na kritike o naraščajoči politizaciji vrhovne sodne instance. Njegov nastop odraža prizadevanja za zaščito ustavnega reda v obdobju, ko se ameriška družba spopada z globoko politično polarizacijo in nezaupanjem v državne institucije.

Avstrijsko vrhovno sodišče (OGH) je zavrnilo izredno revizijo avstrijske planinske zveze (ÖAV) in s tem pravnomočno končalo dolgoletni spor glede lastništva zemljišč na poti Gamsgrubenweg. Pot se nahaja v koroškem delu narodnega parka Visoke Ture, v neposredni bližini Velikega Kleka. S sodbo je bilo potrjeno, da je lastnik spornega območja družba Großglockner Hochalpenstraße AG (GROHAG), kar pomeni konec pravnih prizadevanj planinske zveze za dokazovanje lastninske pravice nad to priljubljeno gorsko potjo. Kljub pravnomočni odločitvi sodišča v korist podjetja GROHAG ostaja uresničitev njihovih načrtov na tem območju pod vprašajem. Spor med upravljavcem visokogorske ceste in planinsko zvezo je bil v Avstriji deležen velike pozornosti, saj gre za občutljivo naravovarstveno območje v srcu Alp. OGH je s svojo odločitvijo podprl prejšnje sodbe nižjih sodišč, ki so že pred tem razsodila v prid delniški družbi.